Vrednote (»vredno-te«)

Nekaj razmislekov za obravnavo vrednot

V vseh obdobjih človekovega razvoja so imele vrednote pomembno vlogo. Z njimi so se ukvarjali že misleci in filozofi v stari Grčiji in postavljali temelje, ki so še kako aktualni v sedanjem času. Temelji vrednot se porajajo v družini, njihovo nadgradnjo pa naj bi dograjevalo in spodbujalo šolsko in širše družbeno okolje. Vrednote so pomemben pokazatelj posameznikovega osebnega kot tudi širšega družbenega kulturnega razvoja.

Vrednote so vtkane v šolsko vzgojnoizobraževalno delo, brez njih si ne moremo predstavljati  izobraževalnega procesa. Pri delu z otroki in mladostniki jih posredujemo načrtno (z obravnavanjem pri določeni snovi v okviru učnega načrta pri posameznih predmetih) in nenačrtno (preko skritega učnega načrta, npr. preko različnih dejavnosti, medsebojnih odnosov, osebnega pogleda učiteljev na življenjska vprašanja, vzgleda odraslih …). Zato je še toliko bolj pomembno, kakšen odnos do vrednot in življenjskih vprašanj mladim oblikujemo skozi proces socializacije, tako starši kot pedagoški delavci. Pomembno podlago za obravnavo vrednot podajata tudi Bela knjiga in Zakon o osnovni šoli (2007), kjer vsaka šola v vzgojnem načrtu zapiše poleg vseobčih, tudi uresničevanje zanjo pomembnih specifičnih  vrednot.

Na Zdravih šolah smo se odločili, da bomo v šolskem letu 2012/13 še posebno skrb namenili občečloveškim vrednotam, ki kljub hitro razvijajoči se družbi, ali pa prav zaradi tega, ne smejo zamreti. Šole, ki promovirajo zdravje, so si v svoje vzgojne načrte zapisale zdravje kot pomembno vrednoto, ki jo uresničujejo na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem področju.

Z različnimi dejavnostmi bodo vključevale učence, učitelje in starše ter ozaveščale vrednote, kot so: zdravje, poštenost, odgovornost, delo, človekove pravice, spoštovanje drugih, samospoštovanje, solidarnost, pomoč, razumevanje, ljubezen, mir, prijateljstvo, svobodo …

Kaj so vrednote?

Vrednote so posplošena in relativno trajna pojmovanja o ciljih in pojavih, ki jih visoko cenimo, oziroma prepričanja o tem, kaj je dobro ali prav in za kaj si je vredno prizadevati. Usmerjajo naše interese, predstavljajo življenjska vodila posameznika in družbe in v veliki meri vplivajo na obnašanje ljudi (Musek, 2000). Vrednote so prepričanja, na podlagi katerih posameznik deluje s pomočjo preferenc. V vrednotah se kažejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni razvoj (Kahle, 1996).

Vrednote pridobivamo skozi socializacijo, pri čemer so pomembne tudi lastne, individualne izkušnje. Povezane so s čustvenimi, motivacijskimi in spoznavnimi procesi. Vrednotni sistem, ki deluje v kulturi, se preko mehanizmov socialnega učenja in s posredovanjem socialnih dejavnikov prenaša na posameznika. Za doseganje vrednot smo se velikokrat pripravljeni čemu odreči. Skozi proces socializacije in odraščanja nezavedno dvigujemo ceno vsemu tistemu, s čimer se ukvarjamo in za kar se zanimamo. Tovrstne izkušnje verjetno vplivajo na izoblikovanje vrednotnih prioritet in hierarhij pri posamezniku. Vrednote, vrednostni sistemi in vodila ravnanja so pomembna tako z vidika posameznika kot z vidika celotne družbene skupnosti. Prenos družbenih vrednot na posameznika je pomembna stopnja v delovanju tega mehanizma, saj le tako družba doseže, da bo le-ta s svojimi ravnanji prispeval k njenemu ohranjanju in obnavljanju (Marolt, 2008).

Različni avtorji so vrednote različno klasificirali in jim pripisovali določen vrednostni pomen.

Vrednote po Musku

Tudi vrednote se pojavljajo po neki hierarhični lestvici. Na najnižji ravni so zelo specifični in konkretni cilji, na višjih ravneh so bolj splošni in abstraktni cilji, na najvišjih ravneh pa se motivacijski cilji oblikujejo v posamezne vrednote. Spodaj je opisana hierarhija vrednot, ki jo je postavil dr. Janek Musek (Musek, 2000).

Apolonske (po bogu lepote in popolnosti Apolonu):

  • izpolnitvene (samoaktualizacija – pomenijo duhovno rast): kultura (umetnost, ustvarjalnost); estetske (lepota, narava); aktualizacije (izpopolnjevanje samega sebe); spoznavanje (znanje, napredek, modrost); verske (vera v Boga)
  • moralne (vežejo se na dolžnosti, odgovornosti): tradicionalne (poštenost, dobrota, delavnost); družinske (sreča, razumevanje, ljubezen do otrok, upanje); socialne (enakost, nacionalna enakopravnost, mir, pravica, svoboda)

Dionizične (po bogu vina in zabave Dionizu):

  • potenčne (vežejo se na uspehe in dosežke): statusne (moč, ugled, slava, prekašanje drugih); patriotske (ljubezen do domovine, narodnostni ponos); legalistične (red, spoštovanje zakonov..)
  • hedonske (vežejo se na užitke): čutne (veselje, zabava, družabnost, udobje, spolnost, hrana, svoboda…); zdravstvene (zdravje)

Vrednote so globoko vtkane v jedro osebnosti in so za razliko od nagonskih in nezavednih potreb, zavestne.

Vrednote, državljanska vzgoja, etika … v Beli knjigi

Vrednote so obravnavane tudi pri predmetu državljanska vzgoja. Iz Bele knjige izhajajo naslednje usmeritve za obravnavo : »… spoštovanje občečloveških vrednot, razvijanje dejavnega državljanstva in participacije, medkulturni dialog in jezikovna raznovrstnost, kakovostno izobraževanje in spodbudno delovno ter učno okolje, kakovostni medosebni odnosi, razvijanje socialnih kompetenc kot so strpnost, sodelovanje, spoštovanje itd., krepitev otrokove samozavesti itd. Povezave teh vrednot in norm z načeli trajnostnega razvoja je potrebno smiselno razvijati in ga vključevati v vzgojo in izobraževanje kot specifično, samostojno in jasno prepoznavno načelo, tako na ravni koncepta kot prakse. 

Pomembna naloga državljanske vzgoje je razvijanje odnosa do skupnega dobrega in javne sfere. Poleg posamezikovih pravic, je treba opozarjati tudi na vprašanja kolektivnega delovanja. Šola naj bi bila tudi mesto refleksije o zadevah skupnosti in razmisleka o pravilnem ravnanju in dobrem življenju.

 

Pouk državljanske vzgoje naj bi preko oblikovanja stališč, prepričanj in vrednot vplival na oblikovanje identitete posameznika. Vsaka skupina, ki ji pripadamo, nam daje neko identiteto, je vir ponosa, samozavesti in smisla.

 

Pomembne prvine globalne vzgoje so: vzgoja za človekove pravice, enakost, mir, medije, medkulturno razumevanje in trajnostni razvoj.

Sodobna človekova kultura pa pred nas postavlja tudi vedno večje etične izzive in povsem nove etične dileme oziroma vprašanja. V osnovnošolskem izobraževanju bi bilo potrebno spregovoriti tudi o osnovnih etičnih pojmih (kaj je dobro, zlo, dolžnost, pravičnost itd.), s pomočjo etičnih teorij spodbuditi razumevanje v zvezi s pomembnimi življenjskimi vprašanji (o etični dopustnosti abortusa, evtanazije, samomora, ubijanja v vojni, laganja z namenom preprečitve še večjega zla itd.), prav tako s socialnimi vprašanji (o pravicah posameznika v razmerju do  interesov skupnosti, solidarnosti, globalni pravičnosti itd.)  in vprašanji, s katerimi se ukvarjata okoljska vzgoja in bioetika (odgovornost do okolja, kloniranje, genetski inženiring itd). Nekatera od teh vprašanj so lahko obravnavana pri posameznih učnih predmetih (državljanska vzgoja, biologija, geografija, zgodovina, slovenščina itd), vendar bodo učenci težko zares razumeli njihovo etično razsežnost, če ne poznajo narave etike, temeljnih etičnih pojmov in dilem. Bistveno je, da pri tem ne gre zgolj za prenašanje obstoječih družbenih pogledov na vrednote, temveč za uvajanje v etična vprašanja in njihovo refleksijo, ki temelji na sposobnosti za identifikacijo dejanskih problemov človeka in sodobnega sveta. Velikokrat gre za vprašanja, ki so sporna in na katera v družbi ne obstajajo enoznačni odgovori, temveč v javni debati nanje počasi skupaj iščemo odgovore. Ta razprava pa predpostavlja določeno znanje in sposobnosti, zato je potrebno etiki nameniti več pozornosti in jo na bolj izpostavljen način umestiti v osnovno in srednjo šolo…« (Bela knjiga, 2011).

Zdravje – ena od temeljnih vrednot

Ne glede na generacije in spremembe v družbi, ostajajo glede na raziskave slovenskega javnega mnenja  družina, zdravje, prijatelji in znanci, prosti čas in delo med prvimi petimi vrednotami, ki so državljanom Slovenije najbolj pomembne (Marolt, 2008).  Zdravje je po rangu na prvem mestu med desetimi nacionalnimi vrednotami: zdravje, ljubezen, svoboda, družinska sreča, razumevanje s partnerjem, prijateljstvo, mir na svetu, poštenost, pravičnost, zvestoba (Musek, 2003). Prav zato namenjamo na Zdravih šolah zdravju v najširšem smislu stalno pozornost.

Zdravje predstavlja stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Prvotno so zdravje označevali kot odsotnost bolezni ali onemoglosti. Po novejših spoznanjih in stališčih Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje celovit in dinamičen sistem, ki je sposoben prilagajanja vsem vplivom okolja ter omogoča posamezniku in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt. Sodobna definicija zato opredeljuje zdravje kot splošno vrednoto in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote. Zdravje je po tej definiciji dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki se kaže v zmožnosti neprestanega opravljanja funkcij in prilagajanja okolju (def. WHO, 1948). V tem smislu zdravje in skrb zanj ni le interes posameznika, medicinskih strok ali institucij zdravstvenega varstva, temveč odgovornost celotne družbene skupnosti (Otawska listina, 1986).

Zdravje je temelj socialnega in gospodarskega razvoja in odsev razmer v družbi v posameznem zgodovinskem obdobju. Je odsev preteklih in sedanjih dogajanj, učinkov dednosti in okolja ter človekovega odzivanja. Na zdravje vplivajo biološke, socialne,  kulturne, tehnološke, psihološke, demografske,  politične in civilizacijske razmere ter odzivanje zdravstvenega sistema na zdravstvene potrebe ljudi (Wikipedija).

Viri:

1. Musek, J. (2000). Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana,: Inštitut za psihologijo osebnosti & Educy, str.3-74, 201-358.

2. Musek, J. (2003). Raziskovanje vrednot v Sloveniji in vrednotni univerzum Slovencev. http://www.prihodnost-slovenije.si/up-rs/ps.nsf/krf/6E9DC6507D449

3. Kahle L.R. (1996). Social values and consumer behavior: research from the List of Values. V C.Seligman et al., The Psychology of Values (str.135-152).

4. Marolt, M. (2008). Delo kot vrednota mlade generacije (diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta

5. Bela knjiga v vzgoji in izobraževanju (2011), dostopna na spletni strani: http://www.belaknjiga2011.si/

6. Toš, N. (2005). Paberkovanje po vrednotah. Ljubljana: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, FDV-IDV

7. Toš, N. e tal. (2004). Vrednote v prehodu III. Slovensko javno mnenje 1999-2004. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede

8. Ule, M (2003). Spremembe vrednot v sodobnih družbah novih tveganj in negotovosti. Pogovori o prihodnosti SLO. 2: O vrednotah (str. 115-121). Ljubljana. Urad Predsednika Republike

9. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), dostopno na spletni stani: http://www.who.int/about/en/

10. Ottawa Charter for Health Promotion (1986). An International Conference on Health Promotion. The Move Towards a New Public Health. Ottawa, Kanada

11. Wikipedija, dostopno na spleteni strani: http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrednota

Nekaj predlogov za delavnice z učenci (vrednote):

1. Weare, K, Gray.G. Izboljševanje duševnega zdravja v Evropski mreži zdravih šol (2005). Drugi del: vrednote, Inštitut za varovanje zdravja, 2005, dostopno na spletni strani:

http://www.zdravjevsoli.si/brosure/IzboljsevanjeDusevnegaZdravja.pdf

2. Tacol, A. To sem jaz. Verjamem vase. (2010). ZZV Celje. Dostopno na spletni strani: www.tosemjaz.net

3. Ščuka, V. (2007). Šolar na poti do sebe, Didacta

4. Ščuka, V. Brez megle v glavi, (2008). Dostopno na spletni strani: http://www.mizks.gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_skladi/Gradivo_Strukturni_skladi_SC_Ptuj_Brez_megle_v_glavi.pdf

(Skupno 84 obiskov, današnjih obiskov 1)